Otok Cres meri 66 kilometrov v dolžino in ga zaznamujejo strmi kraški klifi, gosti gozdovi ter ena glavna prometna žila, državna cesta D100. Medtem ko večino sezonskega prometa vpijeta osrednje pristanišče v mestu Cres in znamenita plaža v Lubenicah, se pravi značaj otoka skriva v njegovih odmaknjenih severnih gozdovih in oddaljenih južnih polotokih. Do teh manj znanih krajev morate speljati po ozkih cestah, po katerih vozi le en avto, in se odločiti za zahtevne pohodniške poti.
01Severni Cres: gozd Tramuntana
Severni del otoka, imenovan Tramuntana, je v velikem nasprotju s golimi, kamnitimi pokrajinami na jugu. To subsredozemsko območje zaznamujejo globoke soteske, starodavni hrastovi in kostanjevi gozdovi ter mreža ekoposti. Če se odpovete pohodniškim potem v Tramuntani in se raje sprehajate po obalnih promenadah, storite veliko napako; severne gozdne poti ponujajo bistveno boljšo, manj obiskano izkušnjo in razkrivajo pravo ekološko vrednost otoka.
Filozići: opuščena vas, ki je znova oživela
Vas Filozići, približno 15 kilometrov severno od mesta Cres, leži povsem izven glavne ceste D100. Do nje pridete po ozki, delno asfaltirani dostopni cesti. Pred desetletji je zaradi izseljevanja s podeželja naselje skoraj izpraznjeno. Danes ima manj kot 20 stalnih prebivalcev, a se je razvilo v tiho središče ekološke umetnosti.
Obiskovalci, ki se sprehajajo po Filozićih, bodo opazili kamnite hiše, prepletene s sodobnimi lesenimi rezbarijami in kamnitimi kipi, ki so jih ustvarili lokalni umetniki. Vas nima komercialne infrastrukture; ni standardnih spominkarnic ali velikih kavarn. Namesto tega služi kot izhodišče za pohode globlje v gozd Tramuntana. Območje označujejo leseni smerokazi z 'Macmalići', mitološkimi gozdnimi bitji iz lokalnega izročila. Pohodniki naj s seboj prinesejo lastne zaloge, saj je najbližja zanesljiva trgovina v Belih, nekaj kilometrov stran.
Kamniti labirinti Tramuntane
Blizu vasi Beli je okoljska pobuda z začetka 2000-ih v gozdu privedla do gradnje več kamnitih labirintov. To niso zmedeni lavirinti, temveč krožne poti z le eno smerjo, zgrajene iz lokalnega apnenca, namenjene opazovanju narave in tihemu razmišljanju.
Najbolj znan je labirint Vesna, ki posnema geometrijo labirinta v katedrali v Chartresu v Franciji. Druga dva, Ishtar in Tara, sta oddaljena do 1,5 kilometra. Do njiju pridete tako, da parkirate na glavnem parkirišču v Belih (pogosto €3.00 do €5.00 v visoki sezoni) in nato hodite po barvno označenih ekoposteh (natančneje po rdeči in modri poti). Poti so sestavljene iz neenakomernega kamenja in utrjene zemlje. Pohodniški čevlji so nujno potrebni, saj postane teren po poletnih nalivih zelo spolzek.
02Odmaknjene obalne točke in skrite zalive
Medtem ko imata Valun in Martinšćica široki, dostopni peščeno-prodnati plaži, zahodna in vzhodna obala otoka skrivata zalive, ki ostanejo prazni tudi avgusta. Na teh lokacijah ni infrastrukture, zato morajo obiskovalci s seboj nositi vso vodo, hrano in senco.
Plaža Sveti Blaž
Sveti Blaž leži na zahodni obali otoka. Znan je po čisto belih prodnikih, naravnem sladkovodnem izviru, ki izvira neposredno na plaži, ter ostankih stare kapele in rudnika premoga.
Do Svetega Blaža ni cestne povezave. Obiskovalci imajo dve možnosti: najamejo zasebni čoln ali gredo peš. Vodni taksi iz mesta Cres običajno stane od €50.00 do €80.00 v eno smer, odvisno od ponudnika in cen goriva. Druga možnost je zahtevna 10 kilometrov dolga pot peš, ki se začne pri vodarni na severnem robu mesta Cres. Pot se vzpenja skozi oljčne nasade, nato pa se strmo spusti proti obali. Hoja traja približno 2.5 do 3 ure v vsako smer. Zaradi pomanjkanja sence na spustu in strme 400-metrske višinske razlike te poti ne kaže hoditi v opoldanski vročini. Na plaži ni nobenih komercialnih storitev; potrebnih je najmanj 3 litre vode na osebo.
Zaliv Krušćica
Na vzhodni strani otoka blizu polotoka Merag je Krušćica razglašena za posebni rezervat biotske raznovrstnosti. Zaliv je močno zavarovan zaradi edinstvenega morskega okolja in geoloških oblik.
Do Krušćice se po kopnem pripeljete tako, da vozite proti trajektnemu pristanišču Merag (vozovnica za trajekt za standardno vozilo stane €18.40), zavijete na grob zemeljski kolovoz in parkirate na neoznačeni jasi. Z jase je do vode 20 minut strme hoje po kamnitem terenu. Zaliv zaznamuje mešanica velikih balvanov in grobega proda. Ker je obrnjen proti Velebitskemu kanalu, je voda tu pogosto nekaj stopinj hladnejša kot na zahodni strani otoka, območje pa je izpostavljeno burji. Odlično je za potapljanje s maskami in dihalko, saj je vidljivost velika, tik ob obali pa je veliko rib.
03Južni Cres: divje pokrajine
Ko cesta D100 teče proti jugu do mostu, ki povezuje Cres s sosednjim otokom Lošinj, se rastlinje redči, teren pa postaja bolj kruti. To območje zaznamujejo ostre apnenčaste skale in odporni grmi makije.
Vidovići: samota na višini
Vas Vidovići, ki leži na nadmorski višini 280 metrov, ponuja jasen razgled čez Jadransko morje proti Istrskemu polotoku in majhnemu, nenaseljenemu otoku Zeča.
Da pridete do Vidovićev, morate z glavne ceste odcepiti proti Martinšćici in nato speljati po strmi, vijugasti stranski cesti z naklonom do 12 %. Vas je gosto skupina tradicionalnih kamnitih stavb, mnoge od njih so opuščene, nekatere pa se počasi obnavljajo kot poletne hiše brez priključkov na omrežje. Vozila morate parkirati na vhodu v vas, saj so notranje poti preozke za avtomobile. Tukaj ni restavracij ali trgovin. Glavni razlog za obisk je hoja po grebenskih poteh, ki se vlečejo proti severu do Helma, najvišjega vrha v tem delu otoka. Pohodniki bodo pogosto srečali ovce, ki se proste pasejo; obiskovalci morajo poskrbeti, da so vsa lesena vrata ob poteh za seboj zaprta, da čred ne bi zbežale.
Punta Križa: poti in divje živali
Skrajni južni konec otoka Cres predstavlja polotok Punta Križa. To območje odstopa od tipičnega visokogorskega krasa na otoku in ponuja nizko, gosto porasjo pokrajino, ki jo globoko zarezujejo ozki zalivi.
Vožnja od mesta Cres do Punta Križe meri približno 35 kilometrov in traja skoraj uro. Zadnjih 15 kilometrov vodi zelo ozka cesta, kjer morata dva avtomobila, ki se srečata, pogosto zelo upočasniti, da ne bi popraskala suhih kamnitih zidov.
Punta Križa je znana po populaciji damjakov. Če se zgodaj zjutraj ali pozno zvečer sprehajate po zemeljskih poteh, boste zagotovo videli te živali, kako se premikajo skozi borove gozdove. Čeprav kamp Baldarin zavzema enega večjih zalivov na koncu ceste, večina zalivov polotoka ostaja povsem nepozidana. Obalne poti so tu ravne in primerne za gorsko kolesarjenje, kar je v močnem nasprotju z navpičnimi brezni na severu.
04Krmarjenje po odmaknjenem Cresu
Raziskovanje skritih predelov Cresa zahteva logistično pripravo. Otok deluje veliko počasneje kot celina, odmaknjene kraje pa to izoliranost še stopnjujejo.
Vožnja in prevoz
Cesta D100 je edina hitra cesta na otoku. Stranske ceste, ki vodijo do vasi, kot so Filozići, Vidovići ali Ustrine, so enopasovne, brez varovalnih ograj in jih pogosto prečkajo lokalne ovce. Običajna hitrost na teh stranskih cestah le redko presega 40 km/h.
Najem skuterja je praktična alternativa za samotne potnike ali pare, saj omogoča lažje parkiranje in vožnjo po ozkih poteh. Najem skuterjev v mestu Cres ali v Martinšćici v povprečju stane od €35.00 do €50.00 na dan. Vendar skuterjev ne priporočamo za nezakonite zemeljske poti, ki vodijo do predelov, kot je Krušćica, kjer globoke kolesnice in ohlapen prod predstavljajo nevarnost za majhne pnevmatike.
Nakup lokalnih dobrin
Obiskovalci, ki iščejo pristne lokalne izdelke, naj se izognejo turističnim stojnicam v pristanišču. Visokokakovostne izdelke lahko namesto tega kupite neposredno pri pridelovalcih v podeželskih vaseh.
Lokalno pridelano extra deviško oljčno olje se prodaja kar s pragov hiš v manjših naseljih, običajno po ceni od €15.00 do €20.00 za liter. Otok je znan tudi po ovčjem siru (creški sir), ki je zelo slan zaradi morskega pršiča, ki prekriva pašnike. Celotne koluti ali kosi so na voljo na družinskih kmetijah v vaseh Orlec ali Loznati, po cenah od €25.00 do €30.00 za kilogram. Nakup neposredno na teh podeželskih domovanjih zagotavlja svež izdelek in neposredno podpira kmetijsko gospodarstvo otoka.
