01Obalna sprehajalna pot Lungomare (sprehajališče Franca Josipa I.)
Lungomare je 12 kilometrov dolga tlakovana obalna pot, ki služi kot glavna žila za oglede in sprehode v Opatiji. Uradno se imenuje sprehajališče Franca Josipa I., povezuje pa ribiško vas Volosko na severu in mesto Lovran na jugu, pri čemer gre neposredno skozi središče Opatije. Gradnja te poti se je začela leta 1889 in je potekala po fazah, zadnji odsek do Lovrana pa je bil dokončan leta 1911.
Sprehod po poti Lungomare je najbolj prepoznavna dejavnost v regiji. Pot je v celoti ravna, zato je dostopna sprehajalcem vseh telesnih pripravljenosti. Ob poti obiskovalci naletijo na majhne zalive, zgodovinske plošče in neprekinjene razglede na Kvarner ter otoka Krk in Cres. V številnih predelih pot nudi gosto senco gostih krošenj črnike in lovorja, kar ustvarja naravni hladilni učinek med vročimi poletnimi meseci julijem in avgustom.
Za tiste, ki bivajo v središču Opatije, sprehod po severnem odseku do Voloskega traja približno 45 minut (okoli 2,5 kilometra), medtem ko južni sprehod do Lovrana traja okoli dve uri in pol (okoli 9,5 kilometra). Celotna sprehajalna pot je opremljena z javno razsvetljavo, kar omogoča varno večerno sprehajanje, ob njej pa so pogoste kamnite klopi za počitek.
02Dekle z galebom
Na kamnitem pomolu, ki sega v Jadransko morje, stoji Dekle z galebom (Djevojka s galebom), ki je najbolj prepoznaven simbol Opatije. Kip, ki ga je izdelal Zvonko Car in je bil postavljen leta 1956, prikazuje mlado žensko, ki zre proti morju, medtem ko ji na iztegnjeni roki počiva galeb.
Zgodovinsko gledano je na tej lokaciji nekoč stal drugačen kip: Madona del Mare, ki jo je leta 1891 ustvaril Rathausky v spomin na grofa Arthurja Kesselstatta, ki je umrl v spomladanski nevihti v bližini. Potem ko so hude vremenske razmere izvirno Madono hudo poškodovale, so jo prestavili v notranjost (pozlačena replika zdaj stoji zunaj cerkve sv. Jakoba), na skalah pa jo je nadomestilo Dekle z galebom.
Do kipa se lahko dostopa neposredno s sprehajališča Lungomare preko manjšega niza kamnitih stopnic, ki vodijo navzdol do skal. Obiskovalci se lahko sprehodijo čisto do vznožja kipa, če je morje mirno. Ob razburkanem morju valovi redno pljuskajo neposredno čez razgledno ploščad.
03Park Angiolina
Park Angiolina s 3,64 hektarja površine v središču mesta je obsežen botanični vrt, ki predstavlja zeleno jedro Opatije. Park izvira iz srede 19. stoletja, ko je reški patricij Iginio Scarpa začel uvažati eksotične rastline z vsega sveta ter jih saditi na svojem posestvu. Danes park upravlja občina in vsebuje več kot 150 različnih rastlinskih vrst.
Najbolj znani botanični prebivalec parka Angiolina je japonska kamelija (Camellia japonica), ki je postala cvetlični simbol Opatije. Obiskovalci bodo našli tudi odrasle primerke ginka (Ginkgo biloba), kalifornijskih ceder, velikega bambusa in različnih vrst palm. Potke so urejene v preplet formalnih geometrijskih gredic in vijugastih, romantičnih poti, značilnih za viktorijansko obdobje.
V park je vstop prost, odprt je 24 ur na dan in ponuja več izstopajočih znamenitosti, med njimi tudi glasbeni paviljon – kovano železno strukturo, zgrajeno leta 1926, ki še danes poleti gosti glasbene koncerte na prostem.
04Vila Angiolina in Hrvaški muzej turizma
V središču parka Angiolina stoji vila Angiolina. Gradnja tega dvorca v palladijanskem slogu, ki jo je leta 1844 postavil Iginio Scarpa, velja za začetek organiziranega turizma v Opatiji. Vila je gostila številne zgodovinske osebnosti, med njimi tudi avstrijsko cesarico Mario Anno, kar je pripomoglo k uveljavitvi Opatije kot vrhunske destinacije za avstro-ogrsko elito.
V pritličju je vila bogato okrašena z obnovljenimi freskami, korintskimi stebri in dovršenimi mozaičnimi tlemi. Danes stavba gosti sedež Hrvaškega muzeja turizma (Hrvatski muzej turizma).
Stalna razstava se osredotoča na razvoj zdraviliškega in wellness turizma na Jadranu ter prikazuje starinske kopalke, zgodovinske hotelske knjige gostov, antične razglednice in zgodnje potovalne plakate.
- Lokacija
- Park Angiolina 1, 51410, Opatija
- Standardna vstopnina
- 4,00 € za odrasle, 2,00 € za študente in otroke.
- Delovni čas
- od torka do nedelje od 10:00 do 18:00 (ob ponedeljkih zaprto). Julija in avgusta se lahko delovni čas podaljša do 20:00.
Medtem ko številna lokalna podjetja agresivno oglašujejo zasebne zgodovinske peš oglede mestnega središča za več kot 50 € na osebo, se to običajno ne splača. Občinska turistična zveza ponuja odlične, zelo podrobne brezplačne zemljevide, s katerimi je samostojno raziskovanje zgodovinskega središča in posestva vile preprosto in enako poučno.
05Cerkev sv. Jakoba in park sv. Jakoba
Neposredno ob parku Angiolina se nahajata park sv. Jakoba (Park Svetog Jakova) in cerkev sv. Jakoba. Cerkev je najstarejša ohranjena stavba v Opatiji; pravzaprav mesto dolguje svoje ime prav tej stavbi, saj je beseda »opatija« hrvaška beseda za samostan.
Cerkev, prvotno zgrajena leta 1820 kot benediktinski samostan, je skozi stoletja prestala številne prenove, pri čemer se je najpomembnejša širitev zgodila leta 1930. Stavba se ponaša z izstopajočim kamnitim zvonikom in pripadajočim križnim hodnikom. Nedeljska katoliška maša poteka redno, običajno ob 8:00 in 10:00, notranjost pa je javnosti dostopna čez dan, ko ni obredov.
Okoliški park sv. Jakoba izstopa po svoji neobaročni zasnovi. Ponaša se z urejenimi smaragdnimi tratami, strogo obrezanimi lovorjevimi mejicami in okrašenim kamnitim vodnjakom, ki ga je leta 1889 zasnoval avstrijski kipar Hans Rathautsky. Vodnjak prikazuje Helija in Seleno, mitološka brata in sestro, ki predstavljata sonce in luno.
06Plaža Slatina in Hrvaška sprehajalna pot slavnih
Slatina je glavna javna plaža v Opatiji. Nahaja se neposredno v središču mesta in obsega velik del obale ob glavni sprehajalni poti. Za razliko od peščenih destinacij je Slatina tradicionalna plaža v kvarnerskem slogu, ki je v celoti zgrajena iz tlakovanih polkrožnih betonskih plošč in naravnih skalnih formacij.
Infrastruktura je tu zelo razvita. Obiskovalcem so na voljo javne prhe, kabine za preoblačenje in številni kavči neposredno na sprehajališču nad kopališči. Lestve iz nerjavečega jekla omogočajo enostaven dostop do globlje vode, na voljo pa je tudi majhen, umetno ustvarjen peščen predel, namenjen predvsem majhnim otrokom.
Najem ležalnika na plaži Slatina stane med 15,00 € in 20,00 € na dan, senčniki pa stanejo dodatnih 10,00 €. Večina popotnikov precenjuje privlačnost plaže Slatina za celodnevno kopanje; sprehod deset do petnajst minut naprej po poti Lungomare proti Volosku ali Lovranu ponuja čistejšo vodo in veliko mirnejše kamnite pomole brez kakršnih koli stroškov.
Vzporedno s plažo Slatina poteka Hrvaška sprehajalna pot slavnih (Hrvatska ulica slavnih). Ta del sprehajališča, zasnovan po vzoru hollywoodskega Pločnika slavnih, v pločnik vključuje velike marmornate zvezde. Zvezde, odkrite leta 2005, slavijo ugledne Hrvate s področja znanosti, športa, umetnosti in literature. Med imeni v kamnu so izumitelj Nikola Tesla, alpska smučarka Janica Kostelić in igralec Rade Šerbedžija.
07Umetnisti paviljon Juraj šporer
Na obalni strani parka sv. Jakoba, neposredno ob cerkvi sv. Jakoba, stoji umetnostni paviljon Juraj Šporer. Zgradba je bila postavljena leta 1900 in je prvotno služila kot slaščičarna za lokalno elito, ki je v Opatijo prihajala z novozgrajeno južno železnico. Kasneje je bila preurejena v razstavišče in poimenovana po Juraju Matiji Šporerju, zdravniku, ki je bil glasen zgodnji zagovornik razvoja Opatije v primorsko zdravilišče.
Danes paviljon deluje kot osrednji prostor za sodobno umetnost in kulturne razstave v mestu. Prizorišče gosti vrteče se razstave regionalnih slikarjev, sodobnih kiparjev in zgodovinskih fotografskih zbirk. Vstopnina za razstave se običajno giblje med 3,00 € in 5,00 €, odvisno od obsega trenutne postavitve. Zunanja terasa okoli paviljona se poleti pogosto uporablja za večerne degustacije vina in akustične glasbene nastope v živo.
08Hotel Kvarner in Kristalna dvorana
Le kratek sprehod od paviljona Juraj Šporer stoji hotel Kvarner, posest izjemnega zgodovinskega pomena kot prvi hotel, zgrajen na vzhodni obali Jadranskega morja. Odprla ga je leta 1884 Avstrijska južna železniška družba, prvotno pa je bil mišljen kot sanatorij za bolnike s pljučnimi boleznimi, pri čemer so izkoristili visoko vsebnost aerosolov v lokalnem morskem zraku.
Medtem ko hotel deluje kot aktiven nastanitveni objekt, ga neGostje pogosto obiskujejo, da bi občudovali njegovo neoklasično fasado in slavno Kristalno dvorano (Kristalna dvorana). Kristalna dvorana, ki je bila hotelu prizidana leta 1913, se ponaša z visokimi stropi, masivnimi kristalnimi lestenci in podrobnimi štukaturami. Ostaja najuglednejši prostor za dogodke v Opatiji. Obiskovalci, ki se sprehajajo po sprehajališču Lungomare, grejo neposredno mimo obsežne hotelske obalne terase, ki ponuja jasen pogled na arhitekturne detajle in je odlična točka za opazovanje zgodovinske veličine stavbe.
